Lisasta pasma govedi

Lisasto govedo, tudi fleckvieh govedo izvira iz porečja reke Siemme v Švici (Simmental). Od tam se je pasma širila v nemške in avstrijske dežele ter naprej v Podonavje in na Balkan.

Pasma se je razvila s križanjem z obstoječimi avtohtonimi pasmami.
Leta 1920 so jo vpisali v rodovniško knjigo v Nemčiji in Avstriji kot samostojno pasmo za dvojno rabo, kasneje pa tudi v Italiji in Franciji. V poznih šestdesetih, med letoma 1970 in 1980 pa se je ta pasma zaradi svojih dobrih lastnosti uveljavila tudi na drugih celinah.

Lisasta pasma je kombinirana pasma govedi, ki se uporablja tako za prirejo mleka kot za prirejo kakovostnega mesa.

Barva

Osnovne barve izvorne lisaste pasme so svetlo do temno rumene in rdeče do temno rdeče z belimi lisami, nepravilno razširjenimi po celem telesu. Gobec je krem ali rožnat, lahko ima majhne sivo rjavo obarvane lise. Bela je tudi konica repa (čop). Sluznice, parklji in rogovi so svetli.

Ženske in moške živali

Odrasle krave so v vihru visoke 140 cm in več, težke nad 700 kg.
Odrasli biki dosežejo v vihru 155 cm in več ter telesno maso 1200 kg in več.
Mlada goveda so hitre rasti, polnih oblik z obilnim mišičjem. Kljub visokemu potencialu za prirejo mleka imajo krave molznice še vedno odlično omišičenost v hrbtnem predelu in na stegnih. Živali so vitalne, imajo dolgo življenjsko dobo in so strukturno pravilno grajene obsežne živali.

Kljub visokemu potencialu za prirejo mleka imajo krave molznice še vedno odlično omišičenost v hrbtnem predelu in na stegnih. Vimena imajo trdno pritrjena nad skočnim sklepom, in ostajajo trdno pritrjena tudi po več laktacijah. Imajo odličen genetski potencial za zdravje vimena z nizkim številom somatskih celic. Z genetskimi analizami so ugotovili, da ima lisasta pasma največjo genetsko raznolikostjo med desetimi preučevanimi evropskimi pasmami goveda.