Rodovništvo

Glavna naloga rodovniške službe je spremljanje in zapisovanje podatkov o starših novorojenih živalih. Temeljni dokument za vpis podatkov o poreklu živali je dokument o pripustu plemenice na kateri so zavedeni osnovni podatki o očetu in materi.

 Glede na način pripusta so v uporabi:

• pripustni – osemenjevalni  dokument za umetno osemenjevanje, kjer so izvajalci osemenitve veterinarske organizacije ali  rejci za živali v lastnih čredah. Rejci morajo imeti opravljen ustrezen preizkus teoretičnega in praktičnega znanja o umetnem osemenjevanju.
• pripustni – osemenjevalni dokument za naravni pripust, ko plemenico pripuščamo z bikom na pripustni postaji, v žargonu »bika pripuščamo iz roke«.
• pripustni dokument za harmski pripust, kjer je bik določeno obdobje v čredi, bodisi na paši ali v prosti reji v hlevu. Iz dokumenta mora biti natančno navedeno obdobje, ko se je bik nahajal v čredi in natančen popis ženskih živali v čredi za to obdobje. Uporabljati se sme samo enega bika za pripust, sicer se poreklo ne prizna, razen če se individualno s pomočjo testa na starševstvo natančno ugotovi – določi očeta novorojene živali.

Natančno vodenje evidenc o poreklu ima velik pomen pri rejskem delu, ker si lahko rejci in živinorejska služba pomagajo pri načrtovanju parjenj, pri preprečevanju parjenja v sorodu oziroma zmanjševanju inbridinga. Rodovniške živali z znanimi starši za več generacij  nazaj imajo visoko dodano vrednost v selekcijskem smislu in so temelj uspešnega rejskega dela za prihodnost.