Strokovna ekskurzija ekoloških pridelovalcev na Južno Tirolsko
Dvodnevna ekskurzija je bila v celoti posvečena ekološki pridelavi sadja, drugi dan biodinamični pridelavi sadja kot enem izmed načinov ekološke pridelave.
Prvi dan smo začeli na Poskusni postaji za kmetijstvo in gozdarstvo v Laimburgu. Dr. Markus Kelderer je kratko predstavil postajo s 50 raziskovalci, ki so doktorji znanosti ter 60 tehničnimi sodelavci. Na Južnem Tirolskem je od skupno 18.000 ha sadnih nasadov 99 % jablan, od tega 1200 ha , kjer pridelujejo jabolka na ekološki način (za to površino imajo 3 svetovalce). Skupno pridelajo 42.000 ton ekoloških jabolk. Tudi v ekološki pridelavi pridelujejo standardne sorte jabolk ('gala', 'pink lady', 'braeburn', 'zlati delišes), ki so med trgovci in potrošniki že dobro znane. Tako razširijo ponudbo z višjim standardom pridelave. 81 % ekoloških pridelovalcev sadja je v združenju Bioland. Na tem območju so 4 drevesnice, ki pridelujejo ekološke sadike sadnega drevja.
Razlog, zakaj ne uporabljajo na škrlup odpornih sort je po mnenju dr. Keldererja v prenizkih pridelkih, ki jih te sorte dosegajo in predvsem pri 'topazu' gniloba koreninskega vratu. Po njegovem mnenju tudi cepljenje te sorte na posredovalko ne bo imelo želenega učinka. V preteklosti so naredili veliko poskusov. Drug razlog, da niso naklonjeni pridelavi jabolk sorte 'topaz' je tudi v tem, da večino pridelka izvozijo v Nemčijo, tam pa najprej prodajo 'topaz', pridelan v Nemčiji in J. tirolski topaz pride na trg šele konec aprila maja. V tem času je kalo med plodovi te sorte že zelo velik in kakovost je slaba (prezorjeni plodovi). S plodovi te sorte tudi ne dosegajo bistveno višje cene v primerjavi z 'galo', ki da v ekološki pridelavi višje pridelke od 'topaza'. Po njegovem mnenju imajo perspektivo za pridelavo v ekološki pridelavi sorte 'gala', 'braeburn', 'pink lady' in 'pinova'.
Dejstvo je tudi, da ima J. Tirolska povprečno letno količino padavin 800 mm in zato škrlup pri njih ne predstavlja takega problema kot pri nas.
Delovna skupina dr. Keldererja se trudi, da raziskave postavljajo skupaj s pridelovalci in z njimi najdejo odgovore na tehnološka vprašanja. Trudijo se z raziskavami pokriti celotno tehnologijo pridelave od pridelave sadik do predpriprave tal, sajenja, vzgoje dreves, pridelave in skladiščenja plodov ter reševanja težav, ki jih prinaša poobiralno obdobje.
Ugotovili so, da je na področju gnojenja in mineralizacije organskih gnojil veliko neznanega, zato so postavili poskuse z različnimi organskimi gnojili, ob različnem času, z uporabo različnih količin. Rezultati vseh poskusov so ali še bodo objavljeni na spletni strani njihovega poskusnega centra. V praksi priporočajo gnojenje z 90 kg N/ha letno (po mnenju dr. Keldererja je v ekološki pridelavi to premalo, ker ni sigurno, da drevesa lahko izkoristijo ves dušik, ki ga dodamo z organsko maso). 60 % gnojijo jeseni z Bioilso in podobnimi gnojili, ostalo spomladi pred cvetenjem. Iščejo gnojila s hitro delujočim dušikom, ki bo imelo dovoljenje za uporabo tudi v ekološki pridelavi (npr. stranski proizvodi, ki nastanejo pri izdelavi bioplina).
Dr. Kelderer je poudaril, da je pomembno, da je spomladi površina v vrstnem prostoru obdelana, brez plevelov, ki so pri črpanju hranil konkurenca drevesom. Priporočajo 70 do 100 cm širok obdelan pas v vrsti. Obdelava mora biti plitva, da ne poškodujemo korenin (5 cm). Za primerno obdelana tla v ekološkem kmetijstvu potrebujemo tri različne stroje za obdelavo: plug, s katerim zgodaj spomladi vrstni prostor zagrnemo z zemljo, drugič uporabimo frezo, ko skalijo enoletni pleveli, kasneje uporabljamo krtačo, s katerimi potrgamo plevele v vrstnem prostoru. Najbolje je, da je krtača pritrjena na mulčer, tako da ob vsakem mulčenju počistimo tudi površino pod drevesi. Čista, nezapleveljena površina pod drevesi je pomembna tudi zaradi preganjanja voluharja.
Preizkušali so različne postopke, kako zmanjšati okužbo z glivo Gleosporium in s tem propadanje plodov v skladišču. Dobre rezultate so dobili z uporabo tople vode pri temperaturi 15,1 do 15,2 o C. Pomembno je, da tretiramo daljši čas, temperature pa na smemo višati. S tem so dosegli 60 % uspeh. Tega načina ne priporočajo, ker je postavitev linije, za izvedbo tega postopka draga. Dovolj dobre rezultate so dobili tudi s 3 – 5 x tno uporabo kislih glin (Ulmasud).
V preteklosti so več poskusov delali tudi na sorti 'topaz', predvsem kako preprečiti propadanje dreves zaradi Phytophtore. Dobre rezultate so dobili z dvakratnim premazovanjem debla s kombinacijo bakra in mineralnega olja, spomladi in jeseni.
Proti jabolčnemu zavijaču uporabljajo metoda zbeganja (konfuzija) preizkušajo tudi vpliv mreže, ki jo potegnejo do tal. Dobre rezultate so dobili tudi z uporabo nematod.
Proti listnim ušem uporabljajo Neem azal, malo pred stadijem rdečega balona. Za boljšo učinkovitost dodajo hidrolizirane aminokisline. Za listno gnojenje ne smejo uporabljati aminokislin.
Proti krvavi uši uporabljajo žveplenoapneno brozgo in mineralno ali rastlinsko olje. Pomemben je kakovosten nanos.
Popoldan smo v organizaciji svetovalke za ekološko pridelavo sadja obiskali ekološko kmetijo Martina Huberja, ki obdeluje 10 ha jablanovih nasadov: 6 ha v lasti, 2 ha v najemu, 2 ha obdeluje kot uslugo - za druge. Posajenih ima več različnih sort, vsa drevesa na podlagi M9. Med drugimi sortami ima tudi 'topaz', s katerim je zelo zadovoljen, saj po njegovem pri tej sorti ni težko doseči povprečnega pridelka 50 ton / ha. Ne izvaja mehanskega ali kemičnega redčenja cvetov, ker se 'topaz' kljub obilnemu cvetnemu nastavku ne oplodi vedno enako. Dovolj je ročno redčenje po junijskem trebljenju. Kljub tako poznemu redčenju drevesa ne preidejo v izmenično rodnost. Drevesa so povprečno visoka 3,5 m. Za izvajanje del v zgornjem delu krošnje uporabljajo obiralne ploščadi.
Pri varstvu jablan je na standardnih sortah največji problem škrlup. Obvladujejo ga s pomočjo bakrenih pripravkov in žveplenoapnene brozge. Proti širjenju fitoplazmatskih bolezni delujejo preventivno, tako da z naravnimi piretrini zatirajo njihove prenašalce. Za zatiranje pepelaste plesni uporabljajo žveplo. Za voluharja nastavljajo vabe (top cat). Za napoved možnosti pojava hruševega ožiga uporabljajo program Mary blight. Kadar je možnost okužbe velika, pri škropljenju uporabljajo manjšo količino vode in nasadov začasno ne namakajo.
Za zatiranje krvave uši uporabljajo kombinacijo mineralnega olja in žveplenoapnene brozge.
Za gnojenje uporabljajo komposte, hlevski gnoj, oljne pogače, perno moko, Bioilso… Pri preslabi založenosti s fosforjem in kalijem tudi v ekološki pridelavi lahko uporabijo mineralna gnojila.
Obvezna je obdelava tal v vrsti, vendar ne globlje od 5 cm, da ne poškodujemo korenin.
Redčenje plodičev izvajajo z uporabo žveplenoapnene brozge v koncentraciji 2 l/100 l vode ob uporabi 500 l vode na meter višine nasada na ha. V 4-5 dneh 3 x redčijo, prvič ko na centralnem cvetu na dvoletnem lesu odpadejo venčni listi. S strojnim redčenjem nimajo dobrih izkušenj zaradi poškodb drevesa. Takega načina ne uporabljajo tudi v nasadih, kjer je prisoten hrušev ožig.
Gnojenje. Po obiranju pognojijo s 40 kg dušika / ha. Če je bil pridelek velik, gnojijo prej in obdelajo tla v vrsti, da pospešijo mineralizacijo. Ostalo potrebno količino dušika dodajo spomladi.
V mladih nasadih mulčijo vsako vrsto, v starejših vsako drugo. V starejših nasadih v medvrstni prostor dosejejo lucerno.
Za izolacijo med ekološko in drugimi načini pridelave je dovolj ena vrsta nasada, ki jo tudi obdelujejo na ekološki način. Plodove s teh dreves prodajo kot konvencionalno ali integrirano pridelane. Ostale plodove iz ekološke pridelave kontrolirajo na ostanke fitofarmacevtskih sredstev.
Sadike po sajenju: poganjke, ki so debelejši od ½ debeline debla, izrežejo. Tanjše poganjke, ki so daljši od 50 cm prikrajšajo, da se obrastejo.
Na rodnih drevesih nedominantne veje prikrajšajo na čep – za osvetlitev krošnje in zamenjavo vej.
Drugi dan smo najprej obiskali združenje pridelovalcev OSIRIS, ki kmetujejo po načelih biodinamike. Deluje od leta 1988. Danes združuje 96 članov. Vse kar pridelovalci pridelajo prodajo preko združenja: sadje, krompir, vino, pridelke posevkov namenjenih za gnojila. Izdelujejo tudi jabolčni sok, jabolčni koncentrat ter jabolčni kis za čistila. Vse naredijo sami: skladiščenje, prebiranje, embaliranje, izdelujejo tudi embalažo. Zaposlujejo tudi delovne invalide.
Pridelujejo jabolka različnih sort: od poletnih, ki zorijo julija meseca do najkasnejših. S tem si na posamezni kmetiji raztegnejo čas obiranja in s tem zmanjšajo delovno konico. V prodajni sezoni 2008/09 je bila povprečna prodajna cena jabolk 0,8 – 1,2 €/kg. Pridelovalci so dobili izplačano povprečno 0,45 €/kg za namizna jabolka in 0,20 €/kg za jabolka namenjena v predelavo.
Namizna jabolka skladiščijo v hladilnici s kontrolirano atmosfero.
Popoldan smo bili na biodinamični kmetiji g. Alexa Terzerja, kjer nam je g. Claudio Cassera najprej na kratko predstavil princip delovanja biodinamike, nato smo si ogledali kako to deluje v praksi. Zato, da spoznaš in sprejmeš principe biodinamične pridelave nekaj ur spoznavanja ni dovolj. Bilo pa je dovolj, da smo začutili pozitivno energijo ljudi, ki se s tem ukvarjajo.
Alenka Caf
KGZS – Zavod LJ