Novice

Ljubljana, 18.2.2010

Načrtovanje kolobarjenja oz. premene kultur na njivah v kmetijstvu se zadnjih nekaj let zopet uveljavlja. Po eni strani zaradi   zakonskih  omejitev  v pridelavi monokultur oz. koruze,  po drugi strani pa so  ljudje končno zopet ugotovili,  da menjavanje različnih  med seboj ne sorodnih rastlin na istem mestu pomeni manj rastlinskih bolezni, manj škodljivcev  in plevelov, boljšo izrabo   vseh hranilnih snovi  v tleh,   ter tudi manjšo porabo  mineralnih gnojil.  Vse skupaj pa pomeni manjše stroške,  kar danes ni več zanemarljivo.

Ko razmišljamo o  kolobarju na živinorejskih kmetijah, se  najprej osredotočimo na krmo. Najpogosteje krmno bazo  za govedo sestavljajo: koruza za silažo, ječmen, oves, rž, krmni grah, seno ali travna silaža in različne detelje.

Primer takšnega kolobarja je  naslednji kolobar:

1. leto:  koruza za silažo ( pozen hibrid)
2. leto:  jari ječmen   s podsevkom (detelja)
3. leto : detelja
4. leto : detelja  
5. leto:  ozimno žito

Za strokovno  pravilno sestavljen kolobar moramo  poznati zahteve rastlin, ki jih  želimo uvrstiti v kolobar na   njivi.    Vemo, da se ječmen, detelje, lucerne , grah, pesa, lan  sončnice, ajda,...ne prenašajo same za sabo, zato si morajo slediti na isti njivi le vsakih nekaj let. Tako naj bi si pesa  in njene sorodnice, npr. blitva, špinača, ajda, sledila na 3-4 leta. Enako velja za zelje in vse rastline v sorodu z njim kot so: cvetača, nadzemna in podzemna koleraba, gorjušica, krmni ohrovt,...Po drugi strani vemo tudi da nekatere rastline zahtevajo bolj bazična oz. apnena tla ( pH je 7 ali več) druge pa bolj kisla tla.

Samo rahlo kisla tla ( pH = 6-7) in bazična tla (pH nad 7) imajo rade širokolistne rastline. Krompir bo najbolj zdrav, če je pH tal 6 in se rastlina na njivi uvrsti v kolobar na 3 – 4 leta. Pesa in lucerna zahtevata  razmeroma bazična tla s pH 7,2 -7,5. Trave - mednje spadajo tudi žita, koruza in sirki – zelo dobro uspevajo v kislih tleh  pH  5,5 – 6,5. Ob vseh zahtevah rastlin pa moramo upoštevati tudi občutljivost rastlin na sušo, kar pomeni, da moramo, če se le da, izbrati  tak sortiment rastlin, ki so tolerantne na nihanje vlage v tleh. Te rastline pa imajo svoje slabe lastnosti kot so npr.:  dlakavost listov, debelejše celične stene, tršata rast, čas setve je lahko zgodnejši, razvoj se hitro zaključi in rastlina se hitro stara,…

Tudi tla moramo pravilno in predvsem pravočasno pripraviti na setev. Še pred leti so kmetje jeseni njive pripravili na pomladanska opravila. Njive so zorali in pustili brazde odprte do spomladi. Tako so zemljo dobro namočili in obenem čez zimo zaradi zmrzali uničili kar nekaj talnih škodljivcev (strune, ogrci majskega hrošča, mišja gnezda, gnezda bramorjev,…). Seveda spomladi njiv za pomladansko setev niso pripravljali z najtežjimi kmetijskimi stroji in tako niso pokvarili strukture tal ali po domače »zbili«  tal.

Poleti po spravilu glavne kulture njiv niso pustili praznih. Na zapuščenih njivah se po spravilu glavne kulture razmnožijo pleveli, ki so gostitelji številnih bolezni in škodljivcev rastlin v prihodnjih letih. Hroščki iz rodu pokalic sredi poletja  odlagajo jajčeca na  zanemarjene njive ali oslabljena deteljišča, njihove ličinke (strune) delajo potem težave kar nekaj let. Zato morajo biti poleti njive posejane s kulturami, ki tla dobro prekrijejo, prenašajo vročino in zahtevajo tudi manj vlage. Zelo primerne rastline so:

1. proso, ki ga v mlečni zrelosti lahko baliramo;
2. sudanska trava, ki jo kosimo  za prehrano živali ,
3. ajda, ki jo  po cvetenju lahko tudi podorjemo kot zeleni podor in je zelo dobra predkultura za jagode,
4. facelija - metuljnica, primerna za pašo čebel,
5. bela gorjušica (predvsem anti nematodne sorte), ki jo podorjemo spomladi.

Ob upoštevanju  vsaj nekaj zgornjih priporočil se bomo izognili tudi težavam s kmetijskimi predpisi in prepisi o varovanju okolja, kot so:

• ozelenitev čez zimo
• predpisi o koruznem hrošču
• kolobar zaradi »navzkrižne skladnosti«

Ozelenitev  čez zimo je  obvezna le :

• za površine, kjer se uveljavlja kot KOP ukrep
• na vodovarstvenih območjih, kjer je z »Uredbami« MOP-a  ali občinskimi odloki to predpisano za točno določene parcele. Občinski odloki ne veljajo za parcele v sosednjih občinah, razen če te občine tega ne potrdijo. Npr: odlok, ki ga je sprejela občina Cerklje, ne velja v občini Komenda,  razen če so v občini Komenda potrdili veljavnost cerkljanskega odloka tudi v svoji občini.

Koruzni hrošč je razmeroma nov škodljivec, za katerega veljajo karantenski ukrepi in je za njegovo zatiranje predpisano:

• dvoletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih;
• triletno kolobarjenje, ko se koruza na istem zemljišču lahko seje dvakrat zapored, ob tem, da se najmanj en posevek poseje po izleganju ličink (strniščna setev) ali pa da se v obeh letih bodisi uporabi foliarni insekticid Decis 2,5 EC (čebele!) proti odraslim hroščem bodisi v drugem letu talni insekticid Force 1,5 G (zadelava v tla!)ali tretirano seme proti ličinkam; tretje leto na tem zemljišču raste drug posevek kot koruza.
• kadar pa pridelovalec ne more izvesti kolobarjenja in koruzo prideluje v monokulturi, mora uporabiti učinkovito škropljenje insekticidov proti odraslim koruznim hroščem v času, ki ga napove  opazovalno-napovedovalna slućba za varstvo rastlin, če je dosežen prag škodljivosti. Lahko pa namesto škropljenja uporabi insekticid proti ličinkam koruznega hrošča (na semenu ali z vdelavo v tla), ki se šteje za poseg s podobno ravnjo obvladovanja pri nizki populaciji koruznega hrošča na območju, vendar mora pridelovalec pri tem preverjati navzočnost:

1. odraslih hroščev z nastavitvijo najmanj 10 lepljivih rumenih plošč na njivo koruze in v primeru, da se na ploščo ulovi več kot 5 hroščev na dan (dosežen prag škodljivosti), izvede foliarno škropljenje v tistem letu ali opusti pridelavo koruze na tisti površini v naslednjem letu;
2. znakov napada koruznega hrošča kot sta značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži zaradi objedanja svile, kadar postavitev rumenih plošč zaradi obsega pridelave ni izvedljiva. V primeru pojava znakov napada pridelovalec opusti pridelavo koruze na tisti površini vsaj v naslednjem letu.

Navzkrižna skladnost - Obvezen je ustrezen kolobar na najmanj 50% njivskih površin celotnega kmetijskega gospodarstva. Kot ustrezen kolobar se šteje vsak kolobar, ki ustreza izbrani tehnologiji pridelave in lahko kot takega štejemo že dveletni kolobar, priporočljiv pa je triletni. Trave, detelje, travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice na njivskih površinah so del kolobarja in so lahko na isti površini več kot tri leta. Praha, podsevki in dosevki se štejejo kot kolobarni členi. Koruza na vseh njivskih površinah gospodarstva se lahko v monokulturi prideluje največ tri leta. Če se predpisan kolobar ne upošteva, kmetijsko gospodarstvo prvo leto dobi 50 kazenskih točk.

Za  zaključek bi  opozorila še na nekaj: Letos poteka za preverjanje navzkrižne skladnosti že 5. leto, zato vsi, ki imate na njivah travo ( šifra 201 ali 203) še čas, da posejete drugo kulturo.

 

KGZS Zavod Lj

Damjana Iljaš,
svetovalka za poljedeljstvo